Gojenje: Je zelo priljubljena slovenska vrtnina iz družine razhudnikov. Zaradi sladkastega okusa jo uvrščamo tudi med sadje. Potrebujejo dobra, globoka in humusna tla. Potrebujejo veliko kalija in kasneje plodovi kalcij. To so rastline, ki niso preveč občutljive na ozek kolobar. Sem spadajo še krompir, paprika in jajčevec.
Priporočamo: ORGANIK K, specialno gnojilo za KROMPIR IN DRUGE GOMOLJNICE
Dobri sosedje so: bob, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, drobnjak nizki fižol, peteršilj, por, radič, redkvica, sladka koruza, solata, špargelj in zelena.
Slabi sosedje: krompir, grah, sladki komarček in zelje. Priporoča se vsaj dve letni kolobar.
Namen: je vrtnina, ki jo na naših vrtovih zelo pogosto sadimo. Paradižnik danes veliko sadimo na vrtove, v rastlinjake in tudi okrasne lonce. Pozitivni učinki: vsebujejo veliko kalija, vitamin A in C, magnezij in kalcij. Posebej zanimiva je snov likopen, ki ji pripisujejo pozitivne učinke na krvožilni sistem in potenco. Med kuhanjem se večina vitamina C izgubi, zato ga uživajmo surovega.
Bolezni in škodljivci:
- Krompirjeva plesen:< je glivica, ki pogosto ogroža krompir, paradižnik, papriko in jajčevec od maja do septembra. Pojavi ob toplem in vlažnem vremenu. Širi se preko vodnih kapljic in vetra. Prepoznamo jo po sivo črnih nepravilnih krogih na listju. Na steblu paradižnika se pojavijo črne lise.
Naravno varstvo: zmerno gnojenje z dušikom in hlevskim gnojem, dovolj širok kolobar in ustrezna medvrstna razdalja. Sajenje odpornih sort lahko zmanjša napad bolezni. Na začetku odstranjujemo obolele liste. Obolele rastline termično uničimo.
Bio pripravki: NATUR F, NATUR SUPER F, CUPROVIN.
Kemično varstvo: CUPROXAT, DITHANE M45, RIDOMIL GOLD MZ PEPITE, PERGADO MZ, ORTIVA.
Okrogla listna pegavost paradižnika: je plesen, ki ogroža liste paradižnika od junija do septembra. Na listih se pojavijo okrogle rdečkastorjave pege, ki postanejo v sredini svetlejše.
Naravno varstvo: zmerno gnojenje z dušikom, dovolj širok kolobar in upoštevanje medvrstne razdalje.
Bio pripravki: NATUR F, NATUR SUPER F, CUPROVIN.
Kemično varstvo: CUPROXAT, DITHANE M45, RIDOMIL GOLD MZ PEPITE, PERGADO MZ, ORTIVA.
Črna pegavost paradižnika: Gliva okuži vse nadzemne organe, pri čemer so znamenja okužbe na vseh organih podobna. Na listih se pojavijo rjavočrne okroglaste do ovalne pege z bolj ali manj vidnimi temnimi koncentričnimi krogi. Pege so pogosto obrobljene z rumenim robom. S časom se pege med seboj združujejo, listi začno rjaveti, se zvijati in sušiti. Okužba se običajno najprej pojavi na spodnjih (starejših) listih in se nato širi na zgornje liste ter okuži tudi plodove. Okuženi plodovi začno v in ob pegah pokati in gniti, kar vodi do sekundarnih okužb s saprofitskimi glivami in bakterijami. Sledi kar še pospeši propadanje plodov in celotne rastline.
Naravno varstvo: zmerno gnojenje z dušikom, dovolj širok kolobar in upoštevanje medvrstne razdalje, sajenje odpornih in bolj zgodnih sort.
Bio pripravki: NATUR F, NATUR SUPER F, CUPROVIN.
Kemično varstvo: CUPROXAT, DITHANE M45, RIDOMIL GOLD MZ PEPITE, PERGADO MZ, ORTIVA.
Koloradski hrošč: je črno-rumeno progast hrošček, ki je v Evropo prišel iz države Colorado v Ameriki. Prezimuje v tleh. V začetku maja samica izlega jajčeca oranžno-rumene barve pod listje krompirja in jajčevca. V juniju in juliju se rdeče gosenice s črnimi pikami hranijo z listjem. So zelo požrešne in lahko popolnoma uničijo listno površino. Ima več rodov letno. Ličinke se v primeru pomanjkanja listne mase hranijo tudi z gomolji.
Naravno varstvo: v maju pregledujemo liste paradižnika in odstranjujemo jajčeca. Kasneje pobiramo ličinke. Rastline kot so kapucinke, hren in ognjič smrdijo odraslim hroščkom. Naravni sovražniki so ptice, pikapolonice, žabe in tenčičarice. Dobri sosedje, ki pomagajo pri odvračanju so fižol, mačja meta, koriander, česen, mrtva kopriva.
Bio pripravki: NeemAzal, FLORA KENYATOX VERDE (izvleček naravnega piretrina)
Kemični pripravki: KARATE ZEON, MOSPILAN, CALYPSO, ACTARA.
Listne uši: so žuželke podobne pajkom. Pogosto so zelene, črne, sive ali rjave barve. Razmnožujejo se z jajčeci in so tudi živorodne. Letno lahko imajo do šest generacij. S svojimi množičnimi kolonijami napadejo liste in stebla rastlin, in jih sesajo. Pri tem izločajo medeno roso, sladkasto prozorno snov, na kateri se rade naselijo glivice sajavosti. Sajast list ne more izvajati fotosinteze. Takšna rastlina ima težave pri rasti. Pogosto jih na rastlino prinašajo tudi mravlje, prav zaradi medene rose.
Naravno varstvo: zmerno gnojenje z dušikom. Prve kolonije odstranjujemo ročno. Naravni sovražniki so pikapolonice in njihove ličinke, muhe trepetalke, tenčičarice, žabe in ptice pevke. Kapucinke zelo privlačijo listne uši. Delamo mešane posevke s kumino, česnom, koriandrom, čebulo, redkvico, žametnico, timijanom, žajbljem ali šetrajem.
Bio pripravki: FLORA KENYATOX VERDE (izvleček naravnega piretrina), THYM, NeemAzal, NATURALIS
ŠKODLJIVCI PARADIŽNIKA V RASTLINJAKU
Rastlinjakov ščitkar ali bela mušica: je drobna bela leteča žuželka, ki povzroča škodo s sesanjem rastlinskih sokov. Listi dobijo rumene lise. Ker mušice izločajo medeno roso, lahko pričakujemo pojav sajavosti, pa tudi povečano število mravelj. Najraje napada jajčevec, paradižnik, papriko, lubenice in melone, pelargonije, fuksije, vrtnice in druge. Kot že ime pove se najpogosteje pojavljajo v zaščitenih prostorih, rastlinjakih, ki so v zadnjem času postali zelo priljubljeni za gojenje paradižnika, paprike in drugih vrtnin. Rastline ogroža od maja do septembra.
Naravno varstvo: za ugotavljanje prisotnosti uporabimo rumene lepljive plošče. Naravni sovražniki so pikapolonice in tenčičarice.
Bio pripravki: insekticid iz naravnega piretrina KENIATOX VERDE
Kemični pripravki: KARATE ZEON.
Tripsi ali resarji: so zelo majhne 1-2 mm velike krilate, sesajoče žuželke, črno-rjave barve, ki napadajo številne kulturne rastline. Še posebej imajo radi papriko, kjer povzročajo mrežavost plodov in drobne črne in srebrne pikice na listih ter bele madeže na cvetovih. Listi in cvetovi se radi gubajo in zakrnijo. Ličinke imajo zelo rade tudi cvetove, kjer se hranijo s prašniki. Resarje najdemo tudi na kumarah, jajčevcu, čebulnicah in okrasnih rastlinah. Ker imajo radi visoke temperature so stalni obiskovalci rastlinjakov.
Naravno varstvo: za ugotavljanje prisotnosti uporabimo rumene lepljive plošče. Naravni sovražniki so pikapolonice in tenčičarice.
Bio pripravki: insekticid iz naravnega piretrina KENIATOX VERDE
Kemični pripravki: CONFIDOR, MOSPILAN, ACTARA.
Pršice: so drobni pajki. Najpogosteje so rdeče do oranžne barve in vse pogosteje napadajo tudi zelenjadnice. Posebej ogroženi so fižol, kumare, jajčevec in bučke. Pršice sesajo liste in posledice vidimo kot spremembo barve. Listi se lahko različno obarvajo. Pogosto se pojavijo rjavo-srebrne pikice, ki prekrijejo cel list. Listi se ob močnem napadu tudi zgrbančijo. Škodo delajo od pomladi do jeseni, še posebej v vročih letih.
Naravno varstvo: smotrno gnojenje z dušikom, pomaga tudi zastiranje tal, ker pršica vlage ne mara. Napadene liste sprva odstranjujemo.
Naravni sovražniki so:
